Dokler nisem obiskala zdravnika, sploh nisem vedela, kaj je narobe in mi je bil izvid sindrom karpalnega kanala čisto nekaj novega. Veliko let sem delala v stoječe delo in moja zapestja niso nikoli trpela. Potem pa sem naredila veliko spremembo in šla delat v pisarno. Zavedala sem se, da me bo mogoče bolel hrbet, nisem pa niti pomislila na sindrom karpalnega kanala, ker to je zame bila neznanka. Enostavno nisem vedela, da takšen zdravstveni problem sploh obstaja in tako sem bila presenečena, da sem jaz to tako hitro dobila.

Nisem delala niti 1 leto in že sem vsak dan čutila bolečine v zapestju, tako podnevi kot ponoči. Sprva sem reševala tako, da sem zapestja masirala in razgibavala, po določenem času pa tudi to ni bilo več dovolj. Naveličala sem se bolečine in odšla k zdravniku, ki mi je povedal, da je to značilno za pisarniško delo in da je to sindrom karpalnega kanala. Če bom tako nadaljevala, me ne čaka nič drugega kot operativni poseg. Takrat mi ni bilo več vseeno.

Šla sem na slikanje in seveda je bil sindrom karpalnega kanala in to me je razjezilo. Začela sem premišljevati, ali naj jaz to službo sploh nadaljujem, ker sem dokaj hitro dobila sindrom karpalnega kanala in lahko da me čaka še kaj drugega. Prepričana sem bila, da jaz enostavno nisem za sedeče delo in tako sem na mesto, da bi si operirala sindrom karpalnega kanala zamenjala službo. 

Doma so bili presenečeni, ker so vsi mislili, da sem v službi zelo zadovoljna in da bom ostala v tej službi. Ko sem jim povedala, kako hitro sem dobila sindrom karpalnega kanala in da se bojim, da bom imela z leti še več bolečin, sem se odločila, da naredim temu konec in zamenjam službo, ki ni sedeča. 

Tako sem pozabila na sindrom karpalnega kanala, ker sem obrnila v svoje dobro za prihodnost.