Vsekakor mora biti zaščitna obutev vojaka po standardih, da lahko svoj poklic vestno opravljajo. Sama poznam prijatelja, ki je začel delati kot vojak in si je po priporočilih, že sam prej kupil dobro obutev. 

En dan me je prosil, da če lahko grem z njim, da si bo kupil škornje za v vojsko. Ker nisem poznala sistema, sem ga pazljivo vprašala, kako to da ga zaščitna obutev ne čaka pri prihodu v službo?

Odgovoril mi je iskreno, da bi lahko šel brez nove obutve, ker jo tam resnično dobi, vendar se je bal, da ne bi bila zanj dobra in neprimerna, zato je raje prej poskrbel za obutev, ker je vedel, da je to v vojski skoraj naj pomembnejše, da lahko hodi in da je zaščitna obutev res kvalitetna. 

Šla sva skupaj v specializirano trgovino, kjer so imeli oddelek z takšno obutvijo in prodajalka nama je vse lepo razložila. Vse lepo in prav, če mene ne bi vrgla na rit cena, res so bili dragi, pa ne bi rekla, če ga zaščitna obutev ne bi čakala v službi. Po eni strani sem se strinjala z njim, po drugi pa spet ne, kajti to je bil zame nepotrebni strošek, ker še sam ni vedel, kako mu bo v tej službi in ni vedel niti ali bo v njej ostal. 

On je bil v to prepričan in njemu je njegova zaščitna obutev pomenila ogromno. Tudi ko sem mu rekla, da ni nujno, da bo v vojski ostal, je rekel, da bo pa saj enkrat v življenju imel dober čevelj, ki ga bo lahko kdaj uporabil, ko bo šel na kakšne pohode ali kakšno delo v gozd. 

Danes lahko rečem, da je v svoji službi zadovoljen, njegova zaščitna obutev, ki si jo privoščil, pa mu še kako koristi, brez nje bi mu bilo veliko težje, pravi sam.